Radio KAOS

HaShoah: 27. januar; Svetovni poklon šoi, žrtvam genocida; domala dokončne upepelitve, požiga evropskih Judov

Uredništvo | 24 hours ago

Holokavst je besedna, sestavljenka, utemeljena v grščini; holókaustos: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«; Z njo označujemo nacistični program iztrebljenja evropskih Judov; rekli so mu tudi Endlösung, dokončna rešitev; Med šestimi milijoni žrtev tega nacističnega pogroma so bili tudi pripadniki manjvrednih, arijski rasi nedostojnih, nezaželenih in narodnostno (etnično, plemensko) ali nazorsko sovražnih skupin kot so Slovani, Romi, invalidi, Jehovove priče, komunisti, homoseksualci. Sredi dne, ko so se po Svetu, Evropi in tudi pri nas vrstile spominske slovesnosti v spomin in opomin na žrtve holokavsta, bi sicer pričakovali, da je s predsednikom države ob polaganju venca na judovskem pokopališču v Dolgi vasi tudi naš sogovornik, ki smo ga srečali ob Prešernovem spomeniku, v Ljubljani; Na dnu ulice, ki se začne z v tla vpisano sedmo kitico Zdravljice, smo Roberta Waltla, direktorja Judovskega kulturnega centra v Ljubljani vprašali, zakaj holokavst obeležujemo s svetovnim dnevom spomina, enkrat v letu, saj gre vendar za grozoto, ki bi nas morala pretresati in opominjati sleherni dan, tako rekoč vsak trenutek? V Sloveniji imamo že od nekdaj, še iz časov, ko še nismo bili nacija, nek poseben, vsaj bipolaren, če še bolj raznoter odnos do judovstva, do židovstva; kako to in kako je s tem danes? Precej podobno kot marsikje drugod po Evropi, le da je zaradi majhnosti naroda in judovske skupnosti pri nas to vprašanje manj izpostavljeno.

Prispevki

Novoletno voščilo? Tudi. Zagotovo pa velika želja mnogih… Vseh?

Minilo bo to, prav nič po naši krivdi – pri tem mislim na uredništvo Radia KAOS – kaotično leto 2020. No, tako to vidimo mi.

A propos

A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala

To je letošnja zadnja oddaja iz kroga devetih, kolikor smo jih načrtovali pred več kot letom dni, to je v času, ko je bil nek virus s čudnim kraljevskim imenom še tam daleč za devetimi gorami, devetimi vodami in onkraj – Kitajskega zidu. Kronskemu virusu je skoraj uspelo, da razje tudi naš načrt a smo ga, vsaj doslej uspeli zadržati na robu digitalnega sveta.

A propos

A propos: Kultura in turizem; Raznolikosti in izjemnosti Prekmurja in Bleda

S predzadnjo oddajo A propos: Kultura in turizem smo se podali v Lendavske gorice, od tam pa mimo Vinaruima, skozi razstavišča Galerije muzeja Lendava, prek bližnje s kulturnimi dogodki bogate Murske Sobote in razstave Lojzeta Logarja v tamkajšnji galeriji do turističnega in tradicionalno s kulturo (in turisti) napolnjenega Bleda. No, do letošnjega marca je bilo tako.

A propos: Kultura in turizem; Tudi na Ptuju je poezija vino in vino poezija

Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in turizem, sedma od skupaj devetih, kolikor jih obsega celoletni istoimenski projekt, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Tokrat smo se odpravili na Ptuj z namenom, da ugotovimo, koliko tamkajšnje pestro kulturno dogajanje v širšem pomenu besede in umetnost v ožjem odzvenu številnih ustvarjalnosti, med katere, kot bomo slišali lahko – z nekaj zadržki – sodi z vsem spremljajočim tudi pridelava vina, ki je tako značilna za ta del Slovenije.

POPKAOS

Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča

Z Vladom Poredošem, frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor.

Njegov telešček je ROKnROL! Gledališka in glasbena satira kot nova manira.

Gojmir Lešnjak Gojc nadaljuje glasbeno in gledališko pot v satirični maniri s skladbo, ki je posodila, ne, kar podarila naslov gledališkemu dogodku, ki je več kot predstava in več kot koncert; Kabaret? Sodeč po doslej prebranem in slišanem, bo kar držalo; Nanj so nas opozorili ob robu državnega praznika Dneva upora, ki se mu je svoje dni reklo Dan ustanovitve OF slovenskega naroda; Kmalu po tem prazniku in kak dan pred Prvim majem smo s tovarišem Gojcem pripravili pred kraljevskim virusom (mislimo seveda na COVID-19) varen intervju; Pogovarjala sva se prek Skypa, od doma, takrat, ko knjižnice in gostilniške terase še niso bile odprte.

Ljubljana

Vrtovi so v trendu; na letošnji Sonici jih preganja Raj

Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS, tokrat na – ali vsaj blizu dvanajste Sonice, kjer bodo ob razstavi, ki si jo je moč v Galeriji Equrna ogledovati že od osmega septembra, potekali tudi koncerti, performansi, projekcija filma, pogovori z umetniki in dve okrogli mizi; Dvanajsti Festival Sonica – Vrt, ki ga preganja raj, bo, v glavnem zaradi corona-virusnih okoliščin – drugačen, ko so bili vsi poprejšnji; trije programski sklopi so že mimo, sledijo pa jim umetniške rezidence, vrtni koncerti in razstavi; Vrt kot umetniška oblika in kot raj v svoji najvišji obliki bosta tematska okvira festivala. Podrobneje smo se o festivalu, ki ga danes predstavljajo javnosti in katerega glavni program se začne prihodnji torek, pogovarjali z vodjo festivala gospo Nejo Tomšič, akademsko slikarko.

Turandot – sodobni mjuzikel v MGL, kjer zmaga ljubezen

V torek nas je ekipa Mestnega gledališča ljubljanskega presenetila z vabilom v Gaj Lili Novy, na vrt Društva slovenskih pisateljev, kjer so predstavili jutrišnjo premiero na Velikem odru. V četrtek se ima torej zgoditi pravljični mjuzikel Turandot, ki je nastal po literarni predlogi Jere Ivanc in v sodelovanju z avtorjem glasbe Larnom Poličem Zdravičem, v režiji Jane Menger; Pri njegovem ustvarjanju so sodelovali dramaturginja Eva Mahkovic, koreografka Maja Delak, lektor Martin Vrtačnik in asistentka koreografke Veronika Valdes; Za likovno podobo so poskrbeli scenograf Niko Novak, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov in oblikovalec svetlobe Boštjan Kos, za zvočno kuliso pa so odgovorni tudi korepetitor Jože Šalej, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in asistentka avtorja glasbe Manca Trampuš.