V vabilu na koncert skupine Manouche ob Dnevu žena, 8_marca v programu Drama Akustika, so prireditelji zapisali, da je to glasbeni kolektiv zabavljačev in odličnih glasbenikov iz Slovenije, čigar energični nastopi ne bodo nikogar pustili ravnodušnega; Njihova glasba, ki jo sami imenujejo »electro gypsy swing«, je polna humorja, nalezljivih melodij, lahkotnih besedil, divjih kitarskih intervencij, prodorne trobente, vse skupaj pa je začinjeno z energijsko polnimi in domiselnimi plesnimi ritmi; Njihov zadnji podvig je album Kavalir, ki je izšel decembra 2019 in si deli naslov z enako poimenovano uspešnico izpred dveh let; Tej se pridružuje še devet skladb, ki so se že pred izidom albuma redno uvrščale na glasbene lestvice slovenskih radijskih postaj. Koncert »je sklican« tega slavnega dne, že ob 19_uri, na dan, ki je, kot pravi naš sogovornik Robi, eden tistih lepih praznikov, ki mora ostati. V pripravah na ta dan in posebej na koncert, smo, posebej za Radio KAOS, v studio povabili Roberta Pikla in Petro Trobec, dva od takrat, leta 2011, petih ustanoviteljev te skupine; Ob Robiju, ki je kitarist in glavni vokal ter Petri, ki vihti harmoniko in navdušuje z glasom, so takrat to bili še Marco Grabber, mojster elektronike in producent, Krešimir Tomec basist in tudi producent ter Luka Ipavec trobentač in tudi pevec; Marco jih je enkrat vmes, pravzaprav že kar kmalu – zaradi drugih pogodbenih obveznosti zapustil, tako so odtlej štirje; Trije in ena, vsi vsakokrat navdušujoči. Nekaj odgovorov na vprašanja kako je prišlo do odločitve za
sodelovanje v programu Drama Akustika, kaj vse so pripravili za osmomarčni
koncert ter s čim in kam vabi Kavalir, ponuja pričujoči pogovor, ki sva ga
pripravila Urška Pengov Bitenc in Andrej Pengov. V prispevku uporabljene
fotografije so povzete z Manouchevega facebooka.
Pred petnajstimi meseci so v
zahodnem krilu Kluba CD krstno uprizorili intimno dramo francoske avtorice
Marguerite Duras La musica II; Po osmih odigranih uprizoritvah, ki so
bile takrat realizirane v koprodukciji Cankarjevega doma in Pocket teater
Studia – zadnja je bila aprila 2019 – bo to predstavo moč znova videti že ta
petek – tokrat v Drama Kavarni. Zgodba je grajena na dialogih
ločenega para in njunih mimogovorih, monologih, ki jih je avtorica pisala na
način, ko morajo kljub globoki intimi živeti in preživeti na odrskih deskah;
Poskrbela je za natančne didaskalije, do te mere izostrene, da je predstava že
v naprej ne le dramatsko, temveč tudi dramaturško natančno pripravljena za
izvedbo.
Odločitev za repertoarno izbiro igre Življenje drugih je na predstavitvi pred premiero utemeljil ravnatelj Drame Igor Samobor; Ne zgolj o nadzoru države nad osebki tudi ljubezen med posamezniki in do dela, poklica, ja, mora tudi do države je bila odločilna. Služba nadzora za zaščito partije in države, ki preraste v vojerstvo, ta pa v strast živeti lastno, svoje življenje; Če sledimo gledališkemu listu predstave in zapisu avtorja priredbe, režiserju, scenaristu in sooblikovalcu odrske svetlobe, senc in teme, Janu Krmelju, nas predstava Življenje drugih postavi v svet Erica Arthurja Blaira, bolj znanega kot Georgea Orwella in v njegovo ne tako zelo oddaljeno leto 1984; S to pomembno razliko, da je njegova dandanes bolj resnična fikcija Velikega brata nastala 35 let pred naslovno letnico in je v tehničnem in oblastnem pogledu še hujša, usodnejša kot zgodba iz filma Floriana Henckla von Donnersmarcka, ki je Krmelju omogočil motive za prepesnitev, predelavo za oder v Mali Drami.
